Iz vasi v mesto Laško 1927
Etnografska prireditev Zveze MOŽNAR, Valvasorjev trg, od četrtka, 13. Malega srpana, do sobote 15. Malega srpana 2017
1927. Laško se je takrat že 700 let ponašalo s trškimi pravicami in prišel je čas, da naredi korak naprej. Trški veljaki so napisali vljudnostno pismo s prošnjo in ga poslali svojemu vladarju. Kralj Aleksander I. Karađorđević je njihovo željo uslišal in 17. julija 1927 izdal dekret, s katerim je Laško povzdignil v mesto, Laščane v meščane.
O dogodku je, v posebni prilogi, obširno poročal tudi časopis Slovenec. Laško je dobilo nov polet. V nekaj naslednjih letih je bil zgrajen vodovod, glavne ceste so dobile asfaltno prevleko, ob Savinji je bila postavljena lična stebričasta ograja, ob obrežju reke je zrasel Sokolski dom. Že takrat se je mesto na nek način odločilo, da svojo priložnost išče tudi v t.i. tujskem prometu. Olepševalno društvo je postavilo veliko tablo s turističnim zemljevidom. V Laškem je živelo 1084 meščanov.
Ob 90-letnici bodo domačini njihov letošnji etnografski del festivala posvetili času, ko je Laško postalo mesto. Na prizorišču pred banko bodo člani Zveze Možnar prikazovali šege in običaje, utrinke življenja v duhu letnice 1927. Skozi tri tematske sklope bodo povezali mlado mesto Laško z okoliškim podeželjem. Pester program se bo vsak večer zaključil s pesmijo.
Bodite z njimi, ko bodo skupaj z vami zavrteli čas v leto 1927, ko je bilo Laško Dravske Banovine del Kraljevine Jugoslavije.
»Stan rudarski, bodi nam pozdravljen!«
Četrtek, 13. Malega srpana 2017
Prvi pisni viri govorijo, da so pod Humom in na Šmihelu, v Hudi Jami, na Govcah in Breznem kopali premog že leta 1766. Knapi so tudi v Laškem doma. Predstavniki takratnega meščanstva – reven, a solidaren sloj. Na ogled bo vse bogastvo rudarske dediščine in z njo povezanimi šegami; rudarsko delo in orodja, rudarske družine, način življenja, kulinarični kotiček in seveda tudi zabava, kot so jo poznali knapi.
»Matejev sejem 1927«
Petek, 14. Malega srpana 2017
Leta 1227 je Laško postalo trg – dobilo je trške pravice, kar pomeni sodišče, sodnike in tudi pravico do sejma. Pred obdobjem nakupovalnih središč, so bili v trgih in mestih sejmi točke več kot le blagovne menjave. Rokodelci, obrtniki, pridelovalci iz drugih krajev in okoliškega podeželja so se na sejemski dan odpravili v mesto. Posode, orodja, oblačila, živež, pa tudi nakit, nabožni predmeti in sladkarije – vse to bo na Matejevem sejmu menjalo lastnike. Mladi bodo sejem izkoristili še za kak ples, saj se bodo v pisani družbi gotovo našli muzikanti in pevci. Obiskovalci bodo lahko ujeli modo in glasbo leta 1927.
»Ohcet po stari šegi«
Sobota, 15. Malega srpana 2017
Na podeželju je čas potekal drugače kot v mestih in trgih. Prikazali bomo Ohcetne šege, vzete iz pisnih virov župnijske kronike sredi 19. stoletja v šmiklavški fari, ki jih je zapisal takratni župnik Dragotin Ferdinand Ripšl. Ohcet po stari šegi je že več kot 40 let del Festivala Pivo in cvetje in praviloma se vsako leto poroči čisto pravi par. Letos pa je fantom in dekletom zmanjkalo poguma, zato bo Ohcet po stari šegi odigrana na Možnarjevem odru.
Fotografije: Fotoatelje in galerija Pelikan, fotograf Rok Deželak
